»Strah me je. Ne poznam nobenega vizualnega umetnika, ki bi kaj takega izvedel pred 175.000 do 200.000 ljudmi. Moje doslej največje občinstvo je štelo 6000 ljudi na stadionu. Mislila sem si 'vau', ampak to pa res presega vse, kar sem počela doslej.«
»Resnično se soočamo s temnim trenutkom v zgodovini človeštva. Kaj je torej mogoče storiti? Od nekdaj menim, da protest izzove še več protestov in sovraštvo še več sovraštva. Mislim, da je pomembno, da se obrnemo vase. Enostavno je kritizirati vse drugo, toda kaj lahko storim pri sebi, kako se lahko spremenim?«
»Tveganje je veliko, zato me je strah. Lahko mi popolnoma spodleti ali pa bodo ljudje samo sedeli. Ne vem, ampak želim tvegati. Tudi neuspeh je pomemben, saj se tako kot iz uspehov učimo tudi iz neuspehov.«
»Kako naj ohranim energijo tišine? Nisem pevka, tam sem z drugim namenom, da ugotovim, kako lahko ustvarimo tišino in reflektiramo, kaj se trenutno dogaja v svetu.«
